Uporabno

Geološka preteklost jezerske doline je zelo pestra. Skoraj 400 milijonov let stare kamenine koralnega grebena Virnikovega Grintovca, Pristovškega Storžiča in Stegovnika so najstarejše, sledijo jim tiste iz obdobja puščave (250 milijonov let nazaj), nato kamenine, ki so jih pred 220 milijoni let izbruhali vulkani. Savinjske Alpe so nastale z nalaganjem usedlin v plitvem morju pred 200 milijoni let in se nato 60 milijonov let pred našim štetjem dvignile zaradi velikih pritiskov. Dokončno podobo so dolini oblikovali ledeniki, ki so zaradi otoplitve izginili pred skoraj 10.000 leti. Zaradi neprepustnosti tal je dolino zalila voda, tu je bilo veliko ledeniško jezero, ki je odteklo pred približno 500 leti.

Na Jezerskem kamenina- lehnjak nastaja neposredno pred našimi očmi. Kamnolom lehnjaka je ena od znamenitosti in prva točka geološke transverzale, ki se končuje v Dolžanovi soteski. Nastajal je v zadnji geološki dobi - kvartar, ki je trajala milijon let. Voda v podzemlju raztaplja apnenec in se bogati z kalcijevim karbonatom (CaCO3). Na površju iz nje izhaja CO2, zaradi kislega vodnega okolja pa se netopni apnenec izloča iz vode. Useda se na mahove, rastline in ostanke živali, napolni njihove pore in tvori skorjaste prevleke, ki se združijo in tvorijo krhko luknjičavo kamnino - lehnjak. Mehki deli organizmov propadejo, ostanejo pa odtisi. Kamenina je bledo rumankasta do rdečkasta, ker jo obarvajo železovi minerali. Nahajališče lehnjaka se razprostira na štirih hektarih v dolini Komatevre, kjer izvira reka Kokra, debelina lehnjaka pa je do 20 metrov. Kamnolom je zelo lahko dostopen, saj je neposredno ob cesti. Fosile je mogoče najti prav v vsakem koščku odlomljene kamenine.

Dostop: po glavni cesti mimo gostilne Kanonir se pripeljemo v naselje Bajte, kjer zavijemo levo preko majhnega mostu. Pot nadaljujemo po ozki asfaltni cesti do njenega konca. Tam parkiramo avto in se peš odpravimo do kamnoloma (10 min), ki je na desni strani.