send_mail /pristovski-storzic.html
TIC Jezersko
+386 (0)51 219 282
tic@jezersko.si
Domov O Jezerskem Kontakt Koristne info Novice in dogodki Narava Kultura Nastanitve Aktivnosti Kulinarika Gostišča Prireditve Paketi Lokalna ponudba Multimedija V medijih

Uporabno


Zahtevne poti


Zahtevna planinska pot je pot, kjer si na posameznih težjih mestih pomagamo z rokami. Običajno ima vgrajene kline na mestih, kjer si z njimi pomagamo pri prehodu predvsem zaradi stabilnega ravnotežja.



Pristovški Storžič / Storschitz (1759 m)


 
Pristovški Storžič je še en čudovit razglednik na avstrijsko-slovenski meji. Vrh in pot sta v celoti na avstrijski strani, kar pa od leta 2004 ni več ovira: le pot označujejo tipične avstrijske markacije (v obliki avstrijske zastave) in rumene smerne table.


Več o poti
Vršni greben je razpotegnjen in položen, a mestoma zelo izpostavljen; enako tudi vrh, na katerem stoji mogočen kovinski križ z napisom še iz nekih čisto drugih časov. Nagradi vas krasen razgled čez Koroško in Kranjsko deželo, od Grintovcev prek Karavank vse do Julijskih Alp.

Pot: peš se lahko odpravite že od Planšarskega jezera mimo cerkve sv. Andreja, Šenkove domačije in proti Štularju, kjer vas na glavni cesti pričaka označen odcep na staro pot na Jezerski vrh. Po markirani poti do mejnega prehoda na Jezerskem vrhu - če imate časa manj, pa se do mejnega prehoda lahko pripeljete z avtom in parkirate na slovenski ali avstrijski strani. Za vzpon priporočamo krajšo in zahtevnejšo levo pot, ki se začne v območju gozdne ceste in nadaljuje prek skalnatega sedla na SZ senčno pobočje, kjer se na vršni greben povzpnemo ob jeklenicah. Po vršnem grebenu do križa in skrinjice z žigom. Sestopite po isti poti, lahko pa uporabite lažjo in malo daljšo krožno pot prek Pasterkovega vrha in Skalarjeve planine nazaj na mejni prehod in naprej v dolino po smeri vzpona.
(Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)

Izhodišče; Jezerski vrh
Dolžina: 2.9 km
Čas vzpona: 1h 40 min
Višinska razlika: 545 m
MApzs zemljevid poti: Pristovški Storžič
Gpx: Pot

Izhodišče; Planšarsko jezero
Dolžina: 5.8 km
Čas vzpona: 2 h
Višinska razlika: 860 m

MApzs zemljevid poti: Planšarsko jezersko - Jezerski vrh
GPX: Pot



Virnikov Grintovec (1654 m)


Virnikov Grintovec je skupaj s Pristovškim Storžičem in Štegovnikom ostanek koralnega grebena, ki je nastal pred več kot 250 milijoni leti. Ime "Virnikov” je dobil po domačijah Virnik/Vernk, ki sta imeli v preteklosti posestva od enega konca gore do druge.



Več o poti

ZGORNJE JEZERSKO - VIRNIKOV GRINTOVEC
Pot:
iz centra Jezerskega se mimo farne cerkve Sv. Ožbolta in župnišča po markirani poti vzpnemo do kmetije Žmitek. Nadaljujemo po stezi pod Žmitkovim špicem do sedelca, kjer stopimo na gozdno cesto. Sledimo cesti do označenega odcepa ter nadaljujemo po markirani stezi skozi gozd pod Žarkovimi pečmi do sedla Žingerc. S travnika, kjer se poti pridruži pristop iz Kort, zagrizemo v zadnjo strmino, potem pa po razgledni grebenski poti nadaljujemo do vrha. Prijetna pot po grebenu po travah in med macesni skriva po seboj navpične stene, zato je posebej v času, ko pot prekriva sneg, potrebna previdnost. Sestop po isti poti.
(Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)
 
Dolžina: 4 km
Čas vzpona: 2 h
Višinska razlika: 750 m

MApzs zemljevid poti: Virnikov Grintovec
Gpx: Pot

Izhodišče: Zgornje Jezersko - centerZgornje Jezersko - športno igrišče

ZGORNJE JEZERSKO - MURNOVO - VIRNIKOV GRINTOVEC

Pot: Iz centra Jezerskega pot vodi mimo centra vasi, do kmetije Karničar po asfaltirani cesti, mimo kapelice po klancu navzgor. Na vrhu klanca, na desni strani zagledate Karničarjevo kmetijo, na levi strani, pa staro cerkev svetega Ožbolta. Cerkvica, ki je prvič omenjena že leta 811, je dvignjena visoko nad dolino in ponuja prekrasne poglede na mogočne vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Od tu nadaljujemo po gozdni cesti, ki se nato prevesi v gozdno stezo, a le za kratek čas. Steza se nato ponovno odcepi levo na makadamsko cesto, ta vodi mimo Murnovega, nadaljujemo po cesti cc 500 m, nato zavijemo desno na gozdno vlako. Sledimo ji do označenega odcepa, ter nadaljujemo po markirani stezi skozi gozd pod Žarkovimi pečmi do sedla Žingerc. S travnika, kjer se poti pridruži sestop iz Kort, zagrizemo v zadnjo strmino, potem pa po razgledni grebenski poti nadaljujemo do vrha. Prijetna pot po grebenu po travah in med macesni skriva pod seboj navpične stene, zato je posebej v času, ko pot prekriva sneg, potrebna previdnost. Sestop po isti poti.


Dolžina: 5.3 km
Čas vzpona: 2 h 55 min
Višinska razlika: 776 m

MApzs zemljevid poti:  Virnikov Grintovec
Gpx: Pot

Izhodišče: Zgornje Jezersko - centerZgornje Jezersko - športno igrišče


SPODNJE JEZERSKO - MURNOVO - VIRNIKOV GRINTOVEC
Pot: Iz Spodnjega Jezerskega se odpravimo v smeri smerokazov za kmetijo Sp. Virnik, po asvaltni cesti v klanec le ta se iz asvaltne nato prevesi v makadamsko cesto, na križišču zavijemo desno in sledimo makadamski cesti mimo Murnovega, nadaljujemo po cesti cc 500 m, nato zavijemo desno na gozdno vlako. Sledimo ji do označenega odcepa, ter nadaljujemo po markirani stezi skozi gozd pod Žarkovimi pečmi do sedla Žingerc. S travnika, kjer se poti pridruži sestop iz Kort, zagrizemo v zadnjo strmino, potem pa po razgledni grebenski poti nadaljujemo do vrha. Prijetna pot po grebenu po travah in med macesni skriva pod seboj navpične stene, zato je posebej v času, ko pot prekriva sneg, potrebna previdnost. Sestop po isti poti.


Dolžina: 5.8 km
Čas vzpona: 3h 30 min
Višinska razlika: 882 m
MApzs zemljevid poti:  Virnikov Grintovec
Gpx: Pot

Izhodišče: Spodnje Jezersko




Štegovnik (1692 m)


Kot pove že ime, je Štegovnik/Stegovnik razpotegnjen grebenski vrh. Poteka vzporedno z grebenom Košute na drugi strani doline Tržišče Bistrice ter je po celotni dolžini lepo razgledišče tako na ta del Karavank kot na Grintovce na vzhodu.


Več o poti
Pot: od Kanonirja sledimo cesti do razcepa v Dolu, kjer zavijemo desno (na deponiji pred zapornico pustite avto) ter po cesti nadaljujemo do odcepa markirane poti za Štegovnik. Pot se po vlakah vzpne do Močnikovega sedla in nato po stezi nadaljuje do prevala nad Fevčo. S prevala se vzpnemo po strmi poti do vrha, kjer je skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Priporočamo nadaljevanje po grebenu proti jugu, kjer vas pot na sestopu pelje skozi slikovita naravna okna. S sedelca med Štegovnikom in Malim Javornikom sestopimo po označeni poti do ceste in se po njej vrnemo na izhodišče.
(Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)


Dolžina: 15.4 km
Čas vzpona: 2 h 30 min
Višinska razlika: 960 m

MApzs zemljevid poti: Štegovnik
Gpx: Pot

Izhodišče: Zabukovec




Storžič (2132 m) in Kališče (1534 m)


Južni branik Jezerske občine je s severne strani oblikovan kot pravilen stožec, kar v nekoliko domačni obliki pomeni ime Storžič.



Več o poti

V poletnih mesecih se na njegovih pobočjih pasejo številne črede ovc, pa vendar so njegova sicer travnata pobočja tako strma, da vzpon na ta lepi dvatisočak mirno uvrščamo med resne gorniške ture. Z njegovega vrha bomo ob lesenem križu s pomočjo orientacijske plošče prepoznavali bližnjo in daljno okolico: od Kranja in Ljubljane prek Triglava in Velikega Kleka vse do Obirja in sosednjih Grintovcev. V sklopu JPP je tudi Planinski dom na Kališču, z Bašeljskega sedla oddaljen 10 minut. Dom je ob svoji 60-letnici zgradilo PD Kranj in ga odprlo avgusta 1959.

Pot: od Kanonirja sledimo cesti do Dola, kjer na razcepu zavijemo levo v dolino Podstoržič. Na začetku doline na deponiji pred zapornico lahko parkirate. Nadaljujete po cesti do konca doline Podstoržič, kjer vas pričaka označen odcep za Storžič. Po markirani poti se skozi gozd vzpnete do Bašeljskega sedla. Od tu vas oznake pripeljejo do Doma na Kališču in zasluženega odmora ter žiga, nato pa se vrnete do Bašeljskega sedla in se po JV grebenu vzpnete na vrh Storžiča. Sestopite po poti čez Škarjev rob do Javorniškega prevala, tu pa zavijete desno nazaj v dolino Podstoržiča: steza vas pripelje na konec ceste, po kateri se vrnete do Kanonirja.
(Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)

Dolžina: 20,7 km
Čas vzpona: 3 h
Višinska razlika: 1410 m

MApzs zemljevid poti: Storžič
Gpx: Pot

Izhodišče: Podstoržič



Češka koča na Spodnjih Ravneh (1543 m)


Na prepadnem robu Spodnjih Ravni že dobro stoletje Češka koča daje zavetje izletnikom, planincem, alpinistom in smučarjem, ki jih pod severne stene Grintovcev izvabi bodisi obet lepega poldnevnega izleta v pravljično gorsko okolje, kjer je kljub dostopnosti vseeno potrebno poprijeti za jeklenico.


Več o poti
Češka koča je najpomembnejše izhodišče in osrednja planinska postojanka na našem območju. Postavila jo je Češka podružnica Slovenskega planinskega društva ob pomoči Občine Jezersko davnega leta 1900. Odtlej je Češka koča dajala pečat planinskemu, pa tudi turističnemu življenju na Jezerskem. Upravlja jo domače planinsko društvo. Tipična češka kmečka hiša stoji na robu prepada na Spodnjih Ravneh pod severno steno Grintovca. Je najstarejša slovenska planinska koča, ki je ohranila svojo prvotno zunanjo podobo in notranji karakter. Postojanka je izhodišče za alpinistične vzpone in planinske ture, spomladi pa pobočja Spodnjih in Zgornjih Ravni omogočajo uživaško turno smuko prav izpod sten Dolgega hrbta, Grintovca in Kočne.
Češka koča je s svojim avtentičnim karakterjem in pravljičnim gorskim okoljem privlačen cilj že sama na sebi, do nje pa vodi mnogotero poti, vsaka s svojimi čari in doživetji.

POT IZ CENTRA JEZERSKEGA
Najdaljša in najbolj razgibana pot vodi iz centra Jezerskega. Z glavne ceste nas smerokaz usmeri čez most (parkirišče levo ob športnem igrišču) in po asfaltni cesti v smeri proti Grintovcem. Na vrhu prvega klanca se ob smerokazu odcepimo levo navzgor nadaljujemo po asfalti cesti, nato ponovno zavijemo levo na gozdno stezo, ki nas pripelje na cesto pod Makekovim marofom. Mimo marofa do odcepa levo na gozdno vlako. Na vlaki lahko opazite prve sledi vulkanskih kamnin: območje od tu do Štularjeve planine je bilo pred milijoni let delujoč vulkan. Po vlakah mimo Studenca do Zajezercev, kjer otroke razveseli Palčkova skala. Po poti do Kačjega roba in po obronkih Štularjeve planine do stika s potjo, ki pride iz Ravenske kočne. Sledi še lepši in bolj zahteven del poti, kjer vam jeklenice nudijo pomoč pri vzponu čez Štengce in Hudičeve klance. Čez mostičke in lojtrco vas pot privede do Mrzle doline, od koder vas čaka le še nekaj uživaških minut do koče. (Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)

Dolžina poti: 3,8 km
Čas vzpona: 2 h
Višinska razlika: 660 m
Gpx: Pot

Izhodišče: Zgornje Jezersko - športno igriščeZgornje Jezersko - center
MApzs zemljevidi poti: Češka koča


POT ČEZ ŠTULARJEVO PLANINO
Od Planšarskega jezera se po tematski poti sprehodite do parkirišča v Ravenski kočni. Na parkirišču vas smerokaz usmeri desno proti Štularjevi planini. Markirana pot do planine poteka v območju novozgrajene gozdne ceste: smerokazi vas usmerjajo na stezo, ni pa nič narobe, če jo uberete naokrog po cesti, v vsakem primeru pridete do Štularjeve planine. S planine nadaljujete po stezi mimo priključka poti s tovorne žičnice do priključka poti iz centra Jezerskega. Od tu naprej enako kot pri omenjeni poti: sledi lepši in bolj zahteven del poti, kjer vam jeklenice nudijo pomoč pri vzponu čez Štengce in Hudičeve klance. Čez mostičke in lojtrco vas pot privede do Mrzle doline, od koder vas čaka le še nekaj uživaških minut do koče. (Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)

Dolžina poti: 4,8 km
Čas vzpona: 2 h
Višinska razlika: 660 m
Gpx: Pot

 

MApzs zemljevidi poti: Češka koča
Izhodišče: parkirišče pod Turni, parkirišče Ravenska Kočna

POT SKOZI MALO ŽRELO

Od Planšarskega jezera se po tematski poti sprehodite do parkirišča v Ravenski kočni, s parkirišča vas smerokaz usmeri naprej po cesti do tovornih žičnic. Ob označenem odcepu za Slovensko pot, Žrelo in Malo žrelo skozi gozd do melišč pod Češko kočo v smeri proti Žrelu. Po prodih v izteku Žrela mimo odcepa za Slovensko pot, nekaj zavojev višje na prodih vas smerokaz usmeri desno do Češke koče po poti skozi Malo žrelo. Sledi vzpon po strmem melišču,v zadnjem del pred kočo pa vas čez izpostavljen prehod skozi Rdečo peč pospremijo jeklenice. (Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)

 

Dolžina poti: 5,1 km
Čas vzpona: 2h 30 min
Višinska razlika: 660 m
Gpx: Pot

MApzs zemljevidi poti: Češka koča




Veliki vrh (1742 m)


Veliki vrh je začetek sicer najdaljšega skalnega grebena v Kamniško-Savinjskih Alpah (zahodni greben Kočne), kar se odraža tudi v imenu – je samo Veliki vrh, sicer višji od Malega, a vendar ni dobil samostojnega imena kot skalni očaki ob njem.



Več o poti
Pot: iz centra Jezerskega začnemo vzpon po asfaltirani cesti, ki po kilometru preide v makadam. Makadamska cesta vijuga okrog nekdanjega smučišča in nas po dobrih dveh kilometrih pripelje do označenega odcepa za Veliki vrh. Zavijemo levo na markirano stezo, ki nas zložno privede do Mlinarjevega sedla, od tu pa se zagrize v strmine Velikega vrha: po strmem gozdu nadaljujemo na greben in med rušjem do vrha.
(Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)

Dolžina poti: 5 km
Čas vzpona: 2 h
Višinska razlika: 840 m

MApzs zemljevid poti: Veliki vrh
Gpx : Pot





Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m)


Dom stoji na spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad zgornjim koncem Logarske doline. Imenuje se po Johannesu Frischaufu, neutrudnem oznanjevalcu lepot Kamniško-Savinjskih Alp.


Več o poti
 
Čudovit skalni amfiteater je že zgodaj (1876) dobil prvo planinsko kočo - tisto je porušil plaz, kočo zgrajeno leta 1991 le ta je leta 2019 zajel požar, sedanja nova koča je bila zgrajena v letu 2023. Jezersko s Solčavo povezujejo stoletja sodelovanja, plod katerega je tudi avtohtona jezersko-solčavska pasma ovce, Okrešelj sam pa je zadnji dve desetletji Jezerjanom kraj romanja k spomeniku gorskim reševalcem, ki so se leta 1997 med helikoptersko vajo ponesrečili v steni Turske gore: spominska plošča je postavljena ob sestopu s Savinjskega sedla nekaj minut pred kočo.

Pot: od Kranjske koče na Ledinah skozi ruševje in čez travišča, ki so bogata z botaničnimi endemiti (kamniška murka, kamniška ivanjščica, turska preobjeda in škrlatni luk), do Jezerskega sedla. Čez sedlo in mejo z Avstrijo do Savinjskega sedla ter od tu po meliščih do Okrešlja in Frischaufovega doma. Nazaj po isti poti.
Domisli se kako urediti da bo dostop do kranjske koče na ledinah
(Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)


(Od Kranjske koče na Ledinah)
Dolžina: 4,5 km
Čas vzpona: 2 h 30 min
Višinska razlika: 630 m

MApzs zemljevid poti: Frischaufov dom na Okrešlju



Kranjska koča na Ledinah (1700 m)


V macesnovem gozdičku na vznožju najbolj jugovzhodnega ledenika v Alpah, Ledenika pod Skuto, stoji Kranjska koča.


Več o poti
V davnih časih so se na položnih meliščih in visokogorskih travnikih nad sedanjo kočo pasle ovce - od tu domače poimenovanje Vadine. V drugi polovici 20. stoletja je bilo v poletnih mesecih pod severno steno Rink in Skute toliko snega, da je vznožje ledenika kar samo vabilo navdušene smučarje. Leta 1977 so kranjski planinci postavili kočo, da bi klubom omogočili treninge alpskega smučanja. Planinski dom je hkrati lepa samostojna tura, odlično izhodišče za zahtevne alpinistične vzpone v severnih stenah Rink, Skute, Trikota in Dolgega hrbta ter izhodišče za ture po zavarovanih poteh na Babe, Rinke in Mrzlo goro ali za prehod prek Jezerskega in Savinjskega sedla na Okrešelj v Logarski dolini.

LOVSKA POT
Iz doline Ravenske kočne se odpravimo po cesti do tovrnih žičnic, kjer se pot odcepi skrajno levo na označenem odcepu. Nadaljujemo skozi gozd, nato ob rušju vse do pod stene, le tu se po skalni stezi, ki je na mestih opremljena z jeklenicami povzpnemo do Kranjske koče na ledinah.

Dolžina: 3 km
Čas vzpona: 2 h
Višinska razlika: 680 m

MApzs zemljevid poti: Lovska pot (zahtevna planinska pot)
Gpx: Pot

Izhodišče: parkirišče pod Turni, parkirišče Ravenska Kočna


POT SKOZI ŽRELO JE ZAPRTA !



Copyright 2024, Izdelava MMstudio