Zelo zahtevna planinska pot, je pot kjer je pri napredovanju potrebna uporaba rok, nameščena varovala so potrebna tudi za napredovanje, priporočljiva je uporaba čelade, lahko tudi plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta. Pot lahko vodi čez strma snežišča (potrebni so cepin in dereze).
| Vratca (1802 m)
Vratca so hišni razglednik Češke koče: vrh v severnem grebenu Kočne, ki deli Makekovo in Ravensko kočno, je od koče oddaljen ravno prav za kratko popoldansko turo, preden se naslednji dan iz koče spočiti odpravimo osvajat višje cilje.
Več o poti
|
Vrh nudi samosvoj razgled na obe podkočni ter mogočno zahodno ostenje Kočne. V strmem žlebu pod vrhom nam sredi poletja zna pomežikniti ena redkih očnic/planik na tem območju, ob prehodu na zahodno stran pa lahko presenetimo gamse, ki kraljujejo v neobiskanih prostranstvih od Vratc do Velikega vrha, kamor ni speljana nobena pot. Pot: od Češke koče se vzpnemo do razcepa nad Kampeljcom (največji balvan na meliščih Spodnjih Ravni) ter nadaljujemo desno prek melišč do vstopa v žleb med Vratci in Zelenim kupom. Po krušljivem, z jeklenicami opremljenem žlebu se vzpnemo do grebena ter zadnje korake naredimo skozi rušje do vrha s skrinjico. Sestop po isti poti. |
|
| Kočna (2540 m)
Kočna (prvotno Kljuka) je jezerska gora: najbolj mogočna se kaže iz doline Makekove kočne, kjer je dostopna le gamsom in alpinistom, saj ni nobenih označenih poti.
Več o poti
|
Vrh je ohranil nekaj svoje prvobitne divjosti: varljivo varna pot po meliščih nad prepadnimi stenami zahteva previdnost, slikoviti preduh pod vrhom vas spravi na vse štiri, na koncu pa pričaka od strel razbit krušljiv vrh, ki se nagiba nad prepade zahodne stene. Vrhunsko gorniško doživetje, za posladek po uspešni turi pa se vam ob sestopu na Zgornje Ravni ponuja še eno najlepših melišč v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Pot – Od Češke koče, preko melišč Spodnjih in Zgornjih Ravni, kjer se ločita poti na Mlinarsko sedlo (levo) in Kočno (desno), se vzpnete do vstopa v vzhodno steno Kočne. Po zavarovani poti se vzpnete do severnega grebena Kočne in nadaljujete do razcepa nad Dolško škrbino. Pot je večinoma časa izpostavljena in mestoma posuta z drobljivim kamenjem, zato zahteva čelado in previdnost. Na razcepu lahko pustite nahrbtnik, da vas ne bo oviral pri plazenju skozi preduh. Po znamenitem detajlu vas čaka le še lažje melišče in nekaj plezanja po od strel razdrapanem vrhu Kočne. Z vrha sestopite nazaj do razcepa: od tu lahko sestopite po smeri vzpona in ste nagrajeni z meliščem, lahko pa nadaljujete s spustom po slikovitem grebenu Dolške škrbine in se nato z dna škrbine vzpnete na Grintovčevo streho ter od tu na vrh Grintovca. |
|
|
| Grintovec (2558 m)
Grintovec je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, po njem je poimenovana širša skupina, t. i. Grintovci. Izvor imena najbrž izvira iz "grintav”.
Več o poti
|
Gledano iz jezerske doline se po veličastnosti ne more meriti s Kočno, z južne strani pa se do vrha pripasejo celo ovce, kar mu malce kazi mogočnost največjega. Vseeno pa je lep razglednik: na vrhu vam bo pri orientaciji v pomoč razgledna plošča z označenimi razgledi. Južna stran v zgodnji pomladi ob ugodnih snežnih razmerah ponuja lepo turno smuko po Grintovčevi strehi.
Pot - Od Češke koče, preko melišč Spodnjih in Zgornjih Ravni, kjer se ločita poti na Kočno (desno) in Mlinarsko sedlo, Dolgi hrbet in Grintovec (levo), se vzpnete do vstopa v severne stene Grintovca. Po zavarovani Frischaufovi poti (zaradi velike obiskanosti je vsaj v tem delu zelo priporočljiva čelada, v zgodnjem poletju pa tudi cepin) nadaljujete do Mlinarskega sedla. S sedla zavijete desno po grebenu prek Malega Grintovca do Grintovčeve strehe. Tu se priključi pot, ki s Kočne pride čez Dolško škrbino (za opis pristopa s te smeri glej prejšnjo stran); po strehi nadaljujete pot do vrha. Sestop po smeri vzpona, lahko pa nadaljujete na Kočno ali do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. |
|
|
| Cojzova koča na Kokrškem sedlu (1791 m)
Koča stoji na vrhu Kokrskega sedla med Grintovcem in Kalško goro; sedlo je tudi preval med dolinama Kamniške Bistrice in Kokre.
Več o poti
|
Koča se imenuje po bratih Žigi in Karlu Zoisu. Prva koča tem mestu je bila zgrajena leta 1897, današnjo pa so leta 1966 prenovili in povečali, zadnja prenova zunanjosti koče je bila opravljena v letu 2022.
Pot - z vrha Grintovca, se spustimo po lahki poti prek Grintovčeve strehe ter na njenem dnu na razpotju zavijemo levo proti Kokrskemu sedlu ter do Cojzove koče. Vrnemo se po poti čez Velike pode mimo bivaka pod Grintovcem do Mlinarskega sedla. Od tu se po Frischaufovi poti spustimo na Zgornje Ravni in nadaljujemo po meliščih navzdol do Češke koče. (Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018) Pot poteka od vrha Grintovca, do Cojzove koče. Prva točka vzpona je Češka koča, nato nadaljujete do Grintovca, od tu do Cojzove koče.
(z vrha Grinovca)Dolžina: 5,4 km Čas vzpona: 5 h Izhodišče: parkirišče pod Turni, parkirišče Ravenska KočnaPot - Suhadolnik - Cojzova koča /Lažja pot poteka iz doline reke Kokre!Pot iz doline reke Kokre do Cojzove koče je manj zahtevna. Do planinske koče vodita dve poti,obe se pričneta pri parkirišču Suhadolnik. Ob koncu gozdne ceste se pot loči, na dve poti Stara pot, ter pot čez Taško, le ti se ponovno združita na travniku pod Cojzovo kočo. Izhodišče: parkirišče Suhadolnik
Mapzs zemljevid poti: Suhadolnik-Taška-Kokrško sedlo, Kokrško sedlo-Grintovec |
|
|
| Dolgi hrbet (2457 m)
Najbližji dvatisočak, ki ga lahko osvojimo iz Češke koče. Njegova severna stena, ki pada z vrha vse do Žrela kilometer nižje, je najvišja stena v Kamniško-Savinjskih Alpah. Med prostranstvi Velikih in Malih podov na južni strani ter prepadnih polic na jezerski strani je pogosto mogoče srečati kozoroge.
Več o poti
|
Pot - Od Češke koče, prek melišč Spodnjih in Zgornjih Ravni, kjer se ločita poti na Kočno (desno) in Mlinarsko sedlo, Grintovec in Dolgi hrbet (levo), se vzpnete do vstopa v severne stene Grintovca. Po zavarovani Frischaufovi poti, nadelani že davnega leta 1877, nadaljujete do Mlinarskega sedla (zaradi velike obiskanosti je vsaj v tem delu zelo priporočljiva čelada, v zgodnjem poletju pa tudi cepin). S sedla zavijete levo na greben, ki vas bo pripeljal na vrh Dolgega hrbta. Sestopite po smeri vzpona.
(Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)
(od Češke koče)
Dolžina: 2,8 km
Čas vzpona: 2h, 30 min
Izhodišče: parkirišče pod Turni, parkirišče Ravenska Kočna
|
|
|
| Skuta (2532 m)
Skuta je prvi (ali zadnji) vrh v mogočni gorski kulisi nad Jezerskim, ki preseže 2500 m. V krnici med Kranjsko Rinko in Skuto leži Ledenik pod Skuto, ki je v teh časih (p-)ostal največji slovenski ledenik. Po poti vas iz skalnih razpok pozdravlja še en endemit Kamniško-Savinjskih Alp, zoisova zvončnica.
Več o poti
|
Pot - Od Češke koče, prek melišč Spodnjih in Zgornjih Ravni, kjer se ločita poti na Kočno (desno) in Mlinarsko sedlo (levo), se vzpnete do vstopa v severne stene Grintovca. Po zavarovani Frischaufovi poti, nadelani že davnega leta 1877, nadaljujete do Mlinarskega sedla (zaradi velike obiskanosti je vsaj v tem delu zelo priporočljiva čelada, v zgodnjem poletju pa tudi cepin). S sedla zavijete levo na greben, ki vas bo pripeljal na vrh Dolgega hrbta. Sledi najlepši in najbolj izpostavljen del ture s stalnimi vzponi in spusti nad tisočmetrskimi stenami Dolgega hrbta in Trikota. Ko pridete na Štruco, vas čaka le še sprehod do najvišje točke tega dne, vrha Skute. Prvi del sestopa proti Štruci je enak, potem pa zavijete levo na pot, ki vas pod že osvojenim grebenom privede nazaj do Mlinarskega sedla. Od tu se spustite do Zgornjih Ravni in naprej do Češke koče. (Za pristop iz smeri Rink glej opis Rinke na tej spletni strani) |
|
|
| Koroška in Kranjska Rinka (2433 m)
Nad Ledinami se k nebu zaganjajo Rinke: Koroška in Kranjska sta vidni z jezerske strani, Štajerska se skriva v ozadju. Do razpada Habsburške monarhije je bila prav tu meja med tremi istoimenskimi deželami.
Več o poti
|
Izvor imena Rinka ni znan, troje Rink (prstanov) kot simbol povezanosti pa vseeno nosi sporočilo, da gore in meje niso kraj razdruževanja, ampak povezovanja. Na traviščih nad Ledinami najdemo nekaj botaničnih biserov, endemitov širšega območja: kamniško murko, kamniško ivanjščico, tursko preobjedo, škrlatni luk in druge.
Pot - Od Kranjske koče na Ledinah se skozi ruševje in čez travišča vzpnemo na Jezersko sedlo, kjer se desno odcepi pot za Koroško Rinko. Nadaljujemo po melišču do vstopa v steno, nato sledimo z varovali opremljeni poti do vrha Koroške Rinke (pot je izpostavljena in skala krušljiva - obvezni čelada in previdnost!). Za nadaljevanje do Kranjske Rinke sledimo poti nekaj deset metrov nižje in se vzpnemo na sosednji vrh. Sestopimo bodisi v smeri sestopa, bodisi nadaljujemo velikopotezno turo naprej na Skuto in Dolgi hrbet ter sestopimo čez Mlinarsko sedlo do Češke koče (v tem primeru sestopimo nazaj do križišča med obema Rinkama in še nižje do razcepa na Malih podih ter se od tu povzpnemo na Skuto. (za sestop iz Skute glej opis Skuta na tej spletni strani). |
|
|
| Kranjska koča na Ledinah (1700 m)
V macesnovem gozdičku na vznožju najbolj jugovzhodnega ledenika v Alpah, Ledenika pod Skuto, stoji Kranjska koča.
Več o poti
|
V davnih časih so se na položnih meliščih in visokogorskih travnikih nad sedanjo kočo pasle ovce - od tu domače poimenovanje Vadine. V drugi polovici 20. stoletja je bilo v poletnih mesecih pod severno steno Rink in Skute toliko snega, da je vznožje ledenika kar samo vabilo navdušene smučarje. Leta 1977 so kranjski planinci postavili kočo, da bi klubom omogočili treninge alpskega smučanja. Planinski dom je hkrati lepa samostojna tura, odlično izhodišče za zahtevne alpinistične vzpone v severnih stenah Rink, Skute, Trikota in Dolgega hrbta ter izhodišče za ture po zavarovanih poteh na Babe, Rinke in Mrzlo goro ali za prehod prek Jezerskega in Savinjskega sedla na Okrešelj v Logarski dolini.
SLOVENSKA POT Iz doline Ravenske kočne po cesti do tovornih žičnic. Ob označenem odcepu za Slovensko pot skozi gozd do melišč pod Češko kočo v smeri proti Žrelu. Na prodih v izteku Žrela vas smerokaz usmeri levo na Slovensko pot. Po jeklenicah čez strmo skalno stopnjo in nato po stezi skozi ruševje (tu se priključi pot skozi Žrelo, ki pa je zaradi nevarnosti padajočega kamenja manj priporočljiva) do koče. Sestop po lažji Lovski poti nazaj do tovorne žičnice in od tam po cesti do izhodišča. (Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018)
POT SKOZI ŽRELO JE ZAPRTA !
|
|
|
| Velika Baba (2127 m)
Edina jezerska Baba, ki ne govori, je ime najbrž dobila zaradi svoje oblike: pogled z zahoda odkriva obraz z ruto. Dvojni vrh ima zaradi svoje edinstvene lege (Z stena in slemenitost sever-jug) povsem samosvoj karakter in drugačno logiko osvajanja kot vse ostali dvatisočaki nad jezersko dolino.
Več o poti
|
Gora je kopna precej prej kot ostali Grintovci, zato je tura na Babe priporočljiva v času, ko so severne stene še/že v snegu. Celoten greben in vrh ležita na meji z Avstrijo, tako da ponuja res veličastne razglede na Koroško, severna ostenja Grintovcev in jezersko dolino. Pot- Od Planšarskega jezera se po tematski poti sprehodite do parkirišča v Ravenski kočni; na parkirišču zavijete levo in se pričnete vzpenjati v smeri Golega vrha. Na Jenkovi planini zavijete desno in nadaljujete po romantičnem grebenu skozi star macesnov gozd do Male Babe. Na Mali Babi se začne izjemno izpostavljen greben, kjer pot sledi naravnim prehodom in ni nameščenih umetnih varoval. Vzpon vas pripelje najprej na severovzhodni vrh, s katerega se malenkost spustite in nato povzpnete na glavni vrh Velike Babe. Sestop poteka prek Jezerskega sedla in mimo Kranjske koče v dolino. Pot, ki čez steno Ledinskega vrha vodi direktno do Ledin, zaradi nevarnosti padajočega kamenja povsem odsvetujemo. (Vir: Jezerska planinska pot. Vodič in dnevnik. PD Jezersko, Jezersko, 2018) |
|
|