| Storžič (2132 m)
Zimskih vzponov na Storžič pa nikakor ne smemo podcenjevati.
Več o poti
|
Poleg poti od Spodnjega Jezerskega oziroma Kanonirja vodi na ta vrh še nekaj drugih poti. S kranjske strani na jugu iz Preddvora čez Mače ali iz Bašlja, mimo Doma Kokrskega odreda na Kališču in s tržiške strani na severu, prek Loma, ter mimo Doma pod Storžičem čez Žrelo ali Škarjev rob. Z jezerskega se peš ali z vozilom spustimo do gostilne Kanonir. Od tod nas vodi gozdna cesta skozi dolino Podstoržič, ves čas ob bistrem potoku Reka. Po dobrih štirih kilometrih zavije cesta v zelo ostrem desnem ovinku (edina serpentina na vsej dolžini) in na tem ovinku zapustimo cesto ter sledimo markacijam. Že precej visoko, blizu gozdne meje, gremo mimo majhne lovske koče, potem pa se kmalu po strmih okljukih povzpnemo na ruševje in skale. Od tod je še dobre po ure hoda do Bašeljskega sedla. Na sedlu se naša pot križa s potjo s Kališča, nato pa se vzpenja po vzhodnem grebenu, s katerega se večkrat umakne v travnato južno steno, katero malo pred vrhom večkrat prečka. Tako pridemo na vrh od vzhoda.
Z vrha lahko občudujemo greben Košute v vsej njegovi dolžini ter Julijske Alpe s Triglavom na eni in Kamniške Alpe z rogljato Kočno in vrhom Grintovca na drugi strani. Pod nami leže doline z Jezerskim, Kokra, Lom in Kranjsko polje. Na zahodu je Jelovica z Ratitovcem in vrhovi Škofjeloškega pogorja, na vhodu Krvavec, na južnem obzorju Šmarna gora, včasih se v sivi dalji kaže Snežnik. Storžič ima tudi pozimi veliko obiska. Pravzaprav z zasneženimi in strmimi pobočji šele takrat dobi svoj pravi čar. Zimskih vzponov na Storžič pa nikakor ne smemo podcenjevati, kajti njegova značilna odprta lega ga uvršča med vremensko zelo nezanesljive masive. S svojo »kapo« je daleč naokoli značilen napovedovalec vremena. Za vzpon po poti od Kanonirja do vrha bomo potrebovali štiri ure prijetne hoje.
|
|